Voziti Renault in preživeti

Večina njihovih modelov se ponaša s štirimi zvezdicami na Euro NCAP, Laguna II pa jih je edina dosegla kar pet. Leta 1995 so začeli s ti. Sistemom Programirane Varnosti (SPV). Tako so kot prvi izdelovalec začeli serijsko vgrajevati v Megane omejevalnike zatezne sile. Leta 1997 so začeli z SPV druge generacije, ki je obsegal še programirano praznjenje varnostnih vreč in spremenjeno nastavitev omejevalnika zatezne sile. Omejitev so spremenili iz 900 na 400 daN. S tem so čelne varnostne vreče tudi absorbirale del energije pojemka, kar je še dodatno zmanjšalo poškodbe prsnega koša. Tretji rod SPV, predstavljen v Laguni II leta 2001, obsega še dvostopenjsko polnjenje čelnih varnostnih vreč, dodatni zategovalnik za voznika in zategovalnika ter omejevalnika zatezne sile na zadnjih sedežih. Posledice bočnih trkov blažita še stranski zračni blazini in varnostni zavesi.

Vendar pri Renaultu ne počivajo na lovorikah. V zadnji fazi testiranja je tudi varnostna blazina proti zdrsu, ki preprečuje zdrs telesa pod varnostni pas. To nalogo doslej opravljajo posebej oblikovani sedežni deli in drugi zategovalnik varnostnega pasu. Varnostna blazina je sestavljena iz dveh kovinskih plošč debeline 0,3 mm. Ti dve plošči sta položeni ena na drugo in ob straneh zavarjeni. Vgrajeni sta med konstrukcijo sedeža in peno sedala na sprednjem delu sedala. Ob trku generator plina napolni blazino v obliki kovinskega meha, ki zadrži telo v sedežu. Ob tem se kovinska blazina deformira tako, da prilagodi obliko medenici, ob tem tlačni ventil ohranja potreben tlak v blazini.

Končno pa bodo tudi potniki zadaj ob trku deležni odtisa obraza v blazino. Pri Renaultu bodo namreč začeli leta 2003 vgrajevati čelne varnostne blazine za potnike na zadnjih sedežih v zadnje varnostne pasove. Gre za 60-litrske varnostne blazine, ki zmanjšujejo poškodbe glave, prsi in vratu. Preprečevale bodo tudi, da bi otrok z glavo udaril v kolena in odrasli potnik v naslonjalo prednjega sedeža. Skrb za otroke je ena najpomembnejših stvari pri pasivni in aktivni varnosti v avtomobilu. V ta namen so vgrajeni pritrdilci otroških sedežev s sistemom Isofix. Poleg tega Renault še razširja ponudbo kvalitetnih otroških sedežev.

Veliko povedo o varnosti tudi številke. Pri Renaultu dela na področju varnosti 600 ljudi, ki porabijo 100 milijonov evrov letno za raziskave in razvoj na področju varnosti. Letno je narejenih okrog 400 crash testov in 4.000 računalniških simulacij trkov. V zadnjih dveh desetletjih je varnost pri avtomobilih zelo napredovala in verjetnost preživetja je kar precej večja kot pred leti, vendar se očitno da na tem področju še veliko narediti.

Matej Umek