Naprodaj je še ena avtomobilistična legenda

V okviru letošnjega sejma NEC, ki se bo odvijal v Veliki Britaniji v sredini letošnjega novembra, se bo odvijala tudi dražba avkcijske hiše Silverstone Auctions, kjer bo ena izmed glavnih zvezd avtomobil, ki je za razliko od njegovega lastnika v Evropi praktično neznan, v njuni skupni domovini (Argentina) pa imata oba že dolgo kultni status…

Zgodba o slavnem dirkaču in njegovem osebnem transportnem sredstvu, ki ga je zelo rad uporabljal ob vožnji po običajnih cestah, se je pričela odvijati leta 1970, ko si je Juan Manuel Fangio omislil nov primerek avtomobila, ki je v tistem času simboliziral ponos argentinske avtomobilske industrije. Za nastanek te prestižne limuzine so zaslužni predvsem Američani, točneje korporacija Kaiser Industries, ki je bila leta 1955 lastnica nekaterih avtomobilskih blagovnih znamk, med njimi sta bili tudi znamki Jeep in Rambler. Takrat je v Argentini nastalo prvo avtomobilsko podjetje (Industrias Kaiser Argentina S.A.), ki se je prvotno ukvarjalo samo z izdelavo modelov znamke Jeep (27. aprila 1956 so Argentinci izdelali prvi jeep).

Leta 1959 dobi zgodba o tem podjetju dramatični zasuk, ker so se v zadevo vmešali Francozi, ki so z novo lastnico (korporacija AMC) korporacije Kaiser sklenili 'joint venture' posel, zato so renaulte začeli izdelovati tudi v Argentini. Leta 1962 se je pojavil prvi argentinski licenčni rambler, ki je leta 1966 dobil sorodnika v obliki domačega prestižnega modela torino. Ta legendarni model, ki ga je premikal 3,8-litrski vrstni šestvaljnik znamke Kaiser, so Argentinci zasnovali na tehnološki osnovi severnoameriškega sorodstva (rambler american rogue), vendar so mu preoblikovali prednji in zadnji konec karoserije. Za to je poskrbela oblikovalska hiša Pininfarina. Na začetku prodaje so bili vsi izdelani avtomobili okrašeni z oznakami IKA torino, od leta 1967 naprej pa nosijo oznako znamke IKA-Renault, ki je leta 1977 spremenila ime v Renault Argentina.

V tem času so kupcem ponujali dve različni karoserijski različici tega avtomobila, ker so si kupci lahko omislili klasično 4-vratno limuzino (torino grand routier) ali pa klasično dvovratno 'hard-top' limuzino (TSX). V obeh primerih je kupec prejel avtomobil z enako dolžino (4736 mm), širino (1800 mm) in medosno razdaljo (2723 mm), razlika je vidna edino pri višini, ker je 'hard-top sedan' nekoliko nižji (1423 mm) od limuzine (1440 mm). Ker so avtomobili s samo enim parom bočnih vrat vedno utelešali športnost je različica TSX (hard-top sedan) ob predstavitvi dobila nekaj več (+ 20) 'konj', čeprav jih tudi limuzina ne premore malo (183 KM pri 4500 vrt/min ter 310 Nm motornega navora pri 2500 vrt/min), ker morate upoštevati, da je to avtomobil s sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Tako motoriziran torino je lahko dosegel največjo hitrost 185 km/h, različica TSX (največja hitrost: 200 km/h) pa je takrat lahko lovila porscheje 911 T (2.0 – 130 KM: 205 km/h) in tudi večino tedanjih velikih BMW-jev (2800 – 170 KM: 207 km/h) in nekaterih limuzin znamke Mercedes-Benz (280 SE -160 KM: 193 km/h). Zato ni težko razumeti popularnosti in kultnega statusa, ki ga je IKA torino dosegel pri tedanji argentinski politični in zvezdniški eliti. Argentinci so ga izdelovali do leta 1982. Vozilo, ki je sedaj na prodaj je od dirkačeve smrti (leta 1995) v lasti njegove družine. Kupec bo prejel tudi zbirko dirkačevih osebnih dokumentov, ki so povezani z vozilom…