10 let nadvse uspešnega partnerstva

Torek, 5. avgust 2014
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
10 let nadvse uspešnega partnerstva
Dacia nova
Dacia nova
Dacia 1300 Kombi
Dacia 1300 Kombi
Dacia 1300
Dacia 1300
Dacia 1100
Dacia 1100

Leta 2003 se je Louis Schweitzer, tedanji prvi mož koncerna Renault, odločil, da bo posnemal poslovno idejo njegovega predhodnika (Pierre Dreyfus) iz zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki nam je leta 1963 prinesla cenovno dostopen, zanesljiv, relativno udoben, enostaven za vzdrževanje in tudi zelo uporaben (ena izmed prvih serijskih kombilimuzin…) Renaultov avtomobil v obliki prve generacije modela R4. Po tej recepturi je nastala tudi prva novodobna dacia, ki smo jo dobili leta 2004…

Zgodovina znamke Dacia je bila že od samega začetka zelo tesno povezana s Francozi, ker so ti skupaj z Romuni že leta 1925 ustavili 'joint-venture' podjetje IAR (Întreprinderea Aeronautică Română) Braşov, kjer so izdelovali predvsem letala. Po 'osvoboditvi' s strani sovjetske armade, ki se je zgodila ob koncu druge svetovne vojne, so Romuni leta 1946 družbo preimenovali v podjetje UTB (Uzina Tractorul Braşov) in pričeli z izdelavo traktorjev, ki so jih na začetku proizvodnje premikali licenčni motorji znamke FIAT. V ta posel se je leta 1952 kot kooperant vključila tudi takrat ustanovljena znamka Dacia S.A. Leta 1967 so se Francozi (predstavniki znamke Renault) vrnili na prizorišče in s svežim kapitalom poskrbeli za prvi preporod znamke Dacia, ker so Romuni v avgustu leta 1968 pričeli izdelovati svoj prvi model osebnega avtomobila (licenčni R8), ki je nosil modelno oznako 1100. Leta 1969 je nastal njegov naslednik v obliki legendarnega renaulta 12, ki je v licenčni romunski različici prejel oznako 1300. Ta avtomobil, ki ima tam zaradi razširjenosti status 'romunskega hrošča', so Romuni izdelovali 35 let, čeprav se je francoska licenca iztekla že leta 1978. Zadnji evolucijski primerek tega osebnega avtomobila, ki je nosil oznako 1310, je nastal 21. julija leta 2004, potem ko so izdelali točno 1.959.730 primerkov avtomobilov na tehnološki osnovi renaulta 12. Poltovorno različico (dacia 1304/1307) so izdelovali še nekoliko dlje, vse do konca leta 2006…

V času, ko so bili Romuni še v navezi s Francozi, je tovarno zapustilo tudi nekaj montažnih primerkov renaulta 18 in modela 2000 (renault 20), vendar so bili ti preoblečeni (menjava blagovnih logotipov in modelnih oznak) renaulti namenjeni samo tedanji romunski politični eliti in nekaterim vladnim službam. Kasneje, leta 1986 so Romuni razvili prvi samostojni izdelek v obliki mestnega malčka, ki nosi uradno oznako dacia 500, čeprav premore tudi ljudsko ime lăstun (lastovka). Leta 1995 so se v tovarni ponovno pojavili Francozi, čeprav tokrat v igri ni bila znamka Renault, ker so Romuni takrat dobili licenco za izdelavo avtomobila, ki je zasnovan na tehnološki platformi peugeota 309. Tako se je leta 1996 pojavil model nova, ki so ga premikali Peugeotovi motorji in je vztrajal v proizvodnji do konca leta 2003, ko je dobil naslednika (model solenza, 2003-začetek leta 2005) z Renaultovimi motorji, ker je koncern Renault med tem (leta 1999) izvedel dokončno pripojitev znamke Dacia. S tem dejanjem so bili izpolnjeni predpogoji za dokončno implementacijo ideje Louisa Schweitzerja, ki je leta 2003 napovedal realizacijo projekta X90, avtomobila s prodajno ceno, ki ni smela presegati 5.000 evrov, ker je šlo za avtomobil, ki je bil prvotno načrtovan predvsem za kupce iz držav tretjega sveta. Med cilji, ki so jih Francozi takrat zadali konstruktorjem, so bile tudi Schweitzerjeve zahteve po veliki zanesljivosti in enostavnem vzdrževanju ter vgradnji moderne pogonske tehnike. 'Mission: Impossible' so takrat menili številni Schweitzerjevi kolegi iz ostalih avtomobilskih koncernov, vendar so jim kupci kmalu po začetku prodaje prve novodobne dacie (model logan) kmalu pokazali, da je imel Louis Schweitzer genialno idejo, podobno kot Pierre Dreyfus, ki nam je pred mnogimi leti podaril podobno koncipiran avtomobil v obliki modela R4. Tudi Dreyfus je ob razvoju modela R4 jasno zabičal konstruktorjem, da prodajna cena modela R4 ne sme presegati več kot 350.000 francoskih frankov.

Je bila popularna katrca zaradi tega nizkocenovni model, Renault pa 'low-cost brand', podobno kot v današnjih časih nekateri razmišljajo o modelih znamke Dacia? Večina današnjih 'mainstream' proizvajalcev avtomobilov je imela ali pa ima (nekateri jih tudi načrtujejo) v ponudbi tudi modele, ki so cenovno bolj dostopni in posledično namenjeni širšemu krogu kupcev, vendar ob tem ne govorimo o nizkocenovnikih, temveč kvečjemu o ljudskih avtomobilih, ki privlačijo tudi ljudi, ki niso preveč navdušeni nad čedalje večjim kupom vgrajenih elektronskih in ostalih električno gnanih 'Playstation' pomagal, ker ob nakupu avtomobila niso pripravljeni odšteti denar za vgrajeno opremo, ki jo ob vožnji avtomobila sploh ne potrebujejo. Izraz nizkocenovnik so ustvarili tisti, ki poveličujejo nekatere dobro meščanske znamke in želijo ob pomoči marketinga njihove 'ljudske modele' predstaviti kot vozila za 'bogove' in izbrance. Za nastanek avtomobilov v stilu izdelkov znamke Dacia je kriv tudi trend, ki je v Evropi znan kot kultura 'youngtimerjev'. Gre za rastoči trend kupcev, ki ne želijo slediti modnim smernicam v avtomobilizmu, temveč jih privlačijo dobro ohranjeni avtomobili s povprečno starostjo od 15 do 20 let, ker takrat avtomobilom še ni povsem zavladala elektronika, čeprav so nekateri že opremljeni s pridobitvami (zračne blazine, katalizator, elektronski vbrizg goriva, sistem ABS, klimatska naprava, klasični električni paket, bolj odporna zaščita proti rjavenju…) moderne dobe. V tem stilu je izvedena tudi vgrajena komfortna oprema v modelih znamke Dacia, medtem ko je varnost potnikov precej večja kot pri 'youngtimerjih', ki jim Britanci pravijo 'Modern Classic', ker so vsi novodobni modeli te romunske znamke 'pod kožo' tehnološko tesno povezani z aktualnimi serijskimi izdelki znamke Renault, ki slovijo po dobrih varnostnih rezultatih na testih organizacije Euro NCAP.

Ljudem, ki so se leta 2004 ob prvem srečanju z limuzinskim loganom norčevali iz njegove oblike, verjetno ni jasno, da je oblika avtomobila tesno povezana s stroški proizvodnje, ker bolj enostavne oblikovne linije avtomobila proizvajalcu omogočijo nastanek enostavnejših in posledično cenejših orodij za preoblikovanje karoserijske pločevine, s tem pa je lahko nižja tudi prodajna cena avtomobila. Tipičen primer takšnega klasičnega pristopa, kjer ima funkcionalnost prednost pred obliko, je viden v predelu loganovega 'notchback' zadka, ki uporabniku ponuja prtljažnik s 510 litri osnovne prostornine. 'Pod kožo' prvega logana se skriva tehnika in pogonski sklopi Renaultovega clia. Na ta način so Francozi ustvarili pravo štirikolesno uspešnico, ki je že v prvem letu proizvodnje privabila več kot 100.000 kupcev. Zaradi velikega tržnega potenciala modela logan so Francozi poskrbeli tudi za nastanek proizvodnih obratov v Maroku, Kolumbiji in Rusiji, kjer so te avtomobile prodajali z logotipi znamke Renault. Takrat se je začela tudi romunska invazija Nemčije, kjer je logan leta 2005 predstavljal najcenejši avtomobil (prodajna cena: 7.200 evrov) na tržišču. Ko se je dve leti kasneje limuzinskemu loganu pridružila še bolj praktično in gospodarsko orientirana različica MCV, so kupci po celem svetu hitro prepoznali vrednost takšnega avtomobila, ki so ga Francozi ob pomoči Romunov ponujali za zelo razumno odmerjeno vsoto denarja. Med njimi so bili tudi številni Nemci, ker je model MCV v enem letu početveril nemške prodajne rezultate. Leta 2007 je število izdelanih avtomobilov znamke Dacia poskočilo že na približno 367.000 primerkov.

Za še boljše prodajne rezultate je poskrbela nova generacija modelov, predvsem model duster, ki je trenutno najbolje prodajan avtomobil izmed vseh modelov skupine Renault-Nissan. Leta 2013 so Romuni prvič presegli mejnik v obliki enega milijona letno izdelanih avtomobilov, medtem ko so do konca letošnjega maja izdelali in prodali že več kot 6 milijonov novodobnih dacij, ki jih izvažajo na približno 100 tržišč po celem svetu. Ta uspešni recept bodo sedaj po vsej verjetnosti kopirali tudi ostali proizvajalci avtomobilov…

Delovni čas
pon - pet: 8:00 - 16:30
sob: ZAPRTO
ned: ZAPRTO

Kontaktirajte nas

Avtoservis Klančar

Klančar d.o.o., Groznikova ulica 11, 1000 Ljubljana

DELOVNI ČAS:  Pon-pet: 08:00–12:00 in 13:00–16:30

TELEFON: +386  1 427 20 01

MOBITEL: +386 41 710 151

Fax: +386  1 427 30 01

E-mail: info@klancar.si